f
s
f

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipis cing elit. Aenean commodo ligula eget dolor. Aenean massa. Cum sociis theme natoque

Follow Me
Na vrh

Med izkopavanji na Ulici Mirana jarca našli poznoantični zlatnik – projekt kulTura

V sklopu projekta »kulTura«, s katerim projektni partnerji malih obmejnih mest Črnomelj in Jastrebarsko nameravajo aktivirati in obnoviti neprepoznano kulturno dediščino ter razviti čezmejni turistični produkt, so ob izvedbi pripravljalnih del za investicijo v Črnomlju arheologi odkrili zlat novčič iz obdobja pozne antike. Najdba še dodatno priča o bogati in pestri preteklosti mesta Črnomelj. Poleg ostalih dragocenosti mesta Črnomelj in Bele krajine bo tudi ta zlatnik del kulturne in turistične ponudbe, ki se pripravlja v sklopu projekta »kulTura«.

Sreda, 22. maj – Izkopavanja na Ulici Mirana Jarca v Črnomlju pod vodstvom Alenke Jovanović in Slobodana Olića potekajo že od spomladi 2018. Od cerkve sv. Petra, kjer je bila na območju nekdanjega mestnega pokopališča odkrita množica srednjeveških in novoveških grobov (1300–1806), pa vse do trga pri cerkvi sv. Duha, je na plano prišlo veliko zanimivih najdb. Ob tem je bila pridobljena tudi nova mikrotopografska podoba mesta v preteklosti, ki marsikje preseneča in dopolnjuje naše razumevanje razvoja Črnomlja. Ena od najlepših najdb je bila odkrita v ponedeljek, 20. maja 2019, ko je Alenka Jovanović pri pregledu poznoantične plasti na Ulici Mirana Jarca našla zlati kovanec. Kovanec spada v čas pozne antike, ko je bilo krščanstvo že uradna vera rimskega imperija, in nosi tudi temu primerno simboliko.

Preliminarna terenska ocena je, da gre za kovanec tipa tremissis (»tretjinec«), ki pomeni »tretjino [denarne] enote«. Polni zlati kovanec solidus je namreč imel težo 4,5 g zlata, tremissis pa okoli 1,5 g. Tovrstni kovanci so prišli v plačilni promet ob koncu 4. stoletja n. št. za časa cesarja Teodozija (I.) Velikega (379–395) in so obstali v uporabi še stoletja po propadu rimskega cesarstva.

Na sprednji strani (avers) je po klasičnem rimskem vzoru upodobljen cesar s tiaro, okoli katerega se vije težko berljiv napis. Očitna je začetna formula DN (D[ominus] N[oster]), »Naš gospod«, kateri sledi izjemno težko berljivo ime vladarja. Zdi se, da beremo črke LIBSEV, kar bi pomenilo LIB[ius] SEV[erus], ime rimskega cesarja med leti 461 in 467, vendar to ni gotovo. Napis se zaključi s formulo AVG (AVG[ustus]), »prevzvišeni«, kar je vladarski naziv. Osrednje polje zadnje strani (revers) zajema križ, okoli katerega je lovorjev venec, spodaj pa napis COMOB, ki pomeni COM[itatus] OB[ryziacum], in označuje novce kovane iz čistega zlata v cesarski kovnici oziroma na cesarskem dvoru.

Gre za izjemno zanimivo in dragoceno najdbo, ki priča o arheoloških bogastvih Črnomlja in širše Bele krajine. Ta poznoantični kovanec se pridružuje izjemno pomembni najdbi na Pezdirčevi njivi pod Kučarjem, kjer je dr. Lucija Grahek odkrila keltski zlatnik iz 4. stoletja pr. n. št. Arheologija Bele krajine tako vedno znova preseneča in ponuja izjemne najdbe, ki jih še bo potrebno umestiti v zgodovino dežele.

 

Avtor besedila: Janez Weiss
Foto: S. Olić

Post a Comment

You don't have permission to register