Črnomelj

Mestna muzejska zbirka Črnomelj domuje v rojstni hiši pesnika in pisatelja Mirana Jarca. Stalna muzejska razstava se osredotoča na zgodovino mesta in njegove bližnje okolice ter na njegove ljudi. Govori skozi arheološki material in arhivske vire, upodobi preteklost z bogatimi grafikami, fotografijami in rekonstrukcijami ter z besedo in sliko oriše preteklost mesta v osrčju Bele krajine, dežele na meji. Zgodbo Črnomlja lahko spoznate na stalni razstavi Črnomelj na prepihu tisočletij. Stavba je bila pozidana leta 1844 na parceli nekdanje mestne hiše kot prva črnomaljska šola. Okoli leta 1897 so poslopje razširili in nadzidali ter porušili stolp. Ob koncu 19. stoletja so bili z bogato, kartušno poslikavo v obliki raznolikih cvetličnih in geometrijskih motivov poslikani tudi vsi prostori. V pritličju Mestne muzejske zbirke Črnomelj obiskovalci skozi 3 sobe spoznavajo Belo krajino in njene ljudi, naselja v času od staroselcev do Rimljanov in poznoantični razcvet ter propad mesta. V prvem nadstropju obiskovalec spozna Črnomelj kot obmejno mesto v nemirnem srednjem veku, čas turških vpadov in protiturške obrambe dežele Kranjske ter prijazno podobo mesta ob koncu 19. stoletja. Drugo nadstropje predstavlja mesto in njegove meščane v času 19. in začetku 20. stoletja, popelje skozi 1. in 2. svetovno vojno ter opominja na žrtve, ki so omogočile povojni razcvet in nastanek samostojne države Slovenije.

Župnišče, ki je ena izmed osrednjih stavb vzhodne vedute mesta nad Lahinjo, je svojo podobo (tlorisno obliko in zasnovo) dobilo leta 1808. O pomenu tega dela mestnega prostora pričajo arheološke najdbe prazgodovine, antike in srednjega veka, predstavljene v sosednjem Pastoralnem centru. Pastoralni center je bil odprt leta 1998, ko so na lokaciji sredi starega mestnega jedra opravili arheološka izkopavanja. Le ta so odkrila pomembne ostanke prazgodovinske, antične in srednjeveške naselitve današnjega Črnomlja. Pastoralni center je ena prvih muzejskih postavitev v Sloveniji, kjer nam je omogočen ogled artefaktov preko steklenih tal v sklopu razstave Mesto pod mestom. Predstavljene so arheološke ostaline zidanih struktur, odkritih z arheološkimi raziskavami v letih 1995-1996, ki sodijo časovno v tri glavne faze. V prvo, poznoantično, spadajo ostanki kamnitega obrambnega obzidja in vanj vključenega pravokotnega stolpa iz 5. stoletja. Drugo fazo predstavljajo ostanki neke podkletene stavbe in mestnega obzidja iz konca 14. ali začetka 15. stoletja, tretjo pa ostanki drugega, proti vzhodu pomaknjenega srednjeveškega obzidja in povečane podkletene stavbe iz zadnje četrtine 15. stoletja. V kletnem delu so poleg ostankov kamnitih struktur predstavljeni tudi posamezni predmeti, najdeni pri arheoloških izkopavanjih na prostoru pastoralnega centra in na območju poznoantičnega grobišča ob Lahinji. Pastoralni center je namenjen različnim prireditvam, v prostorih so občasne umetniške razstave, konference, predavanja in drugi dogodki.

Cerkev Sv. Duha se nahaja na prastarih kulturnih tleh, kjer najdemo sled človeka od neolitika do moderne dobe. Njena lokacija je v času železne dobe predstavljala rob naselbine, v pozni antiki pa je bila prav na njenem mestu postavljena poznoantična cerkev, od katere sta odkrita apsida in mozaik. V srednjem veku se je na njeni lokaciji razvila močno utrjena stavba, ki je predstavljala jugovzhodni kot mesta in združena z obzidjem predstavljala pomemben del mestne obrambe. Prav iz nje se je v drugi polovici 15. st. razvila sedanja stavba cerkve Sv. Duha, ki je pisno prvič omenjena leta 1487. Do 20. st. je doživela več vzponov in padcev, v času 2. sv. vojne je bila močno poškodovana. Obnovljena in ponovno odprta je bila leta 2007, od tedaj predstavlja osrednji kulturni objekt v starem mestnem jedru Črnomlja. V njej vidimo: Poznoantični mozaik Oglejskega tipa (4-5. st.), apsido poznoantične cerkve (4-5. st.), nagrobnik pisarja Ivana Živkoviča (17. st.). Podstrešje cerkve Sv. Duha je eno najpomembnejših poletnih zatočišč dveh porodniških kolonij netopirjev velikih podkovnjakov in vejicatih netopirjev v Sloveniji. Lokacija je zaradi številčnosti netopirjev vključena v omrežje Natura 2000. Najbolj zanimive trenutke v življenju netopirjev – ko breje samice osnujejo porodniško gručo, do skotitve mladičev in njihovega odraščanja – lahko od maja do septembra s pomočjo video kamere, nameščene na podstrešju, spremljate na zaslonu v cerkvi Sv. Duha.

Hiša stoji na vogalu trga pri cerkvi sv. Duha in je posvečena učiteljici in prosvetljiteljici Josipini Pepci Primožič. Njeno življenje je bilo prežeto z globokim socialnim čutom, humanostjo in radodarnostjo. Hiša, obnovljena v slogu tipičnih hiš konca 19. stoletja, postavljena ob malem trgu, predstavlja bivališče nižjega sloja črnomaljskega meščanstva. Hiša je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena in se uporablja za občasne razstave in delavnice domače in umetnostne obrti belokranjskih rokodelcev.

Korenova hiša, pozidana v letih 1910-1913 v historicistično secesijskem slogu, je ena od najbolj ambiciozno zasnovanih hiš ob osrednji tržni ulici. S svojim vogalnim pomolom označuje južni vstop v mesto preko velikega mostu.

Sinkovičeva hiša stoji nasproti cerkve, v strjenem nizu hiš, ki oblikujejo zahodno linijo osrednje mestne ulice (Ulica Staneta Rozmana). Pozidana v letih 1912-1913, kot gostilna in mesarija na prostoru dveh starejših hiš, je ohranila svojo prvotno historicistično podobo.

Župnijska cerkev sv. Petra je prvič omenjena leta 1228 kot središče črnomaljske pražupnije. Srednjeveška stavba je v sredini 18. stoletja doživela temeljito barokizacijo. Ob koncu 19. stoletja je njena zunanjost dobila značilne novogotske dekorativne elemente. Cerkveni zvonik je osrednja dominanta mesta, ki mu daje značilno prepoznavnost. Cerkveno stavbo oblikujejo pravokoten prezbiterij s posnetimi vogali, pokrit z mogočno kupolo, izrazito podolžna ladja z nizom treh kapel na vsaki strani, ki jih predirajo polkrožna okna. Ladijski prostor je osvetljen z "bazilikalno" svetlobo, ki vstopa skozi polkrožna okna nad stranskimi kapelami. K zahodni steni ladje je prislonjen visok zvonik, ki je svoje baročne sestavine zamenjal z novogotskimi okoli leta 1880, ko so povečali tudi zakristijo ob južni strani prezbiterija. Leta 2018 so notranjost cerkve izdelali mozaik, ki prikazuje Jezusovo spremenjenje na gori, delo umetnikov iz Centra Aletti, pod vodstvom patra Marka Ivana Rupnika. Cerkev sv. Petra je bila skozi stoletja ključen objekt pri oblikovanju mestnih vedut kot tudi različnega verskega, kulturnega in turističnega dogajanja v Črnomlju in življenju meščanov. Cerkev je eden ključnih umetnostnih spomenikov, ki s svojo prisotnostjo in kontinuiteto lege izpričuje tudi srednjeveški urbanistični značaj mesta. Je ena izmed redkih stavb v mestu, ki skriva v svoji arhitekturi starejše stavbne faze, pomembne za poznavanje in razumevanje zgodovine mesta. Zaradi lege na staroslovanskem grobišču, je tudi eden od ključnih arheoloških spomenikov.

Stara šola, pozidana v letih 1888 – 1890, je značilna šolska stavba iz zadnje četrtine 19. stoletja. Dvonadstropno stavbo, ki presega historične višinske gabarite mesta, odlikuje bogato členjena fasada. Od oktobra 1944 je v stavbi delovala partizanska gimnazija, o čemer priča spominska plošča, vzidana na pročelje. Ob prenovi leta 2009 je ohranila izjemno kamnito stopnišče, ki ga je oplemenitil »najdaljši« lestenec v Sloveniji, delo akad. kiparja Jožeta Vrščaja.

Komenda, postavljena ob glavnem trgu, je bila zasnovana v 14. stoletju, današnjo podobo pa je dobila po prezidavi leta 1655. Pozidana je bila kot gospodarsko središče črnomaljskih posesti cerkvenega nemškega viteškega reda, od sredine 19. stoletja so bili v njej prostori državne in lokalne uprave, danes pa okrajno sodišče.

Posvečen je 1250 belokranjskim žrtvam fašističnega nasilja med 2 . sv. vojno.. Nahaja se na večjem parkovnem območju. Odlikuje ga izjemna lega na večjem parkovnem območju nad mestom, imenovanem Griček, ki je v preteklosti nosil ime Komendski hrib. Arhitekturno kompozicijo v obliki gomile je zasnoval arhitekt Marko Župančič, sin belokranjskega pesnika Otona Župančiča. Reliefi z vojnimi prizori so delo kiparja Jakoba Savinška. Spomenik­ grobnica je bil slavnostno odkrit 1961.

Stavba Sokolskega doma je bila pozidana leta 1925 po načrtih ljubljanskega stavbenika Viljema Trea. Februarja 1944 je bilo v njej zasedanje SNOS-a (Slovenski narodnoosvobodilni svet). Leta 1952 je poslopje posodobil arhitekt Branko Simič, relief na pročelju je delo kiparja Jakoba Savinška iz leta 1954. Na pročelju so postavljene biste narodnih herojev, Janka Starihe, Jožeta Mihelčiča in Milke Šobar-Nataše.

Spomenik Človek, glej, postavljen leta 1938, krasi bronast relief slovenskega kiparja Franceta Goršeta. Beleži imena 83 padlih Črnomaljcev v 1. svetovni vojni, posebno pa poudarja imena dveh udeležencev upora slovenskih vojakov v Judenburgu.

Črnomaljski grad je najmogočnejša stavba v mestu, katere začetki segajo v konec 12. stoletja. Grad s kastelsko zasnovo, postavljen na ožini rečnega okljuka, je nadzoroval vstop v mesto in bil vključen v obrambo mesta. Skozi stoletje je doživel več prezidav, končno podobo pa dobil v 20. stoletju. Zaradi prvinske strukture in zlasti zaradi redkih, a pričevalnih gotskih sestavin, lahko pomaknemo nastanek celotnega grajskega kompleksa v zreli srednji vek in ga povežemo s prvotnimi lastniki gospodi Črnomaljskimi. V kletni etaži, tik ob gradu, se bo nahajala mestna zakladnica. V njej bodo predstavljene replike pomembnih zgodovinskih predmetov, ki predstavljajo mestni zaklad. Danes se v pritličju gradu nahajata Turistično informacijski center (TIC) in Mladinski center Bit, v 1. in 2. nadstropju pa ima svoje prostore Občina Črnomelj.

Enonadstropna stavba posojilnice (banka), pozidana v letih 1898-1900 kot tipična predstavnica ambicioznejše historicistične arhitekture z bogato členjenimi fasadami, pomembno sooblikuje podobo glavnega mestnega trga.

Stoničev grad kljub svojemu imenu ni bil nikoli sedež graščaka, ampak zgolj stavba v mestu, ki je imela poseben status svobodne hiše. Današnje poslopje od leta 1768 združuje tri samostojne zgradbe, ena od njih je bila mestni stolp. V celoto jih povezuje obok, velb nad ulico.